
Kratkovidnost ali miopija je najpogostejša dioptrijska motnja, ki se je, glede na statistične podatke, od leta 1970 skoraj podvojila. Jasen vzrok za tako velik porast sicer ni znan, a strokovnjaki menijo, da je zanj kriva predvsem preobremenjenost naših oči. Ta je povezana z vsakodnevno večurno rabo računalnika in nekaterimi drugimi opravili, ki vključujejo gledanje na blizu, lahko pa je že v osnovi genetsko pogojena.
Kratkovidnost nastane takrat, ko je očesno zrklo glede na moč ostrenja roženice in leče predolgo. To povzroči, da se svetlobni žarki ostrijo v neki točki pred samo mrežnico in ne na njeni površini. Kratkovidnost se lahko pojavi tudi kot posledica preveč ukrivljene roženice in (ali) leče glede na dolžino očesnega zrkla, v nekaterih primerih pa gre pri omenjeni dioptrijski motnji za kombinacijo večih različnih dejavnikov.
Posledica kratkovidnosti je, da človek nekoliko bolj oddaljene predmete vidi nejasno. Omenjeno očesno napako korigiramo z očali, ki imajo vbočene oziroma konkavne leče.